O A1 Slovenija

A1 priredil prvo vseslovensko srečanje e-skirojev Skira1ka ter ustvaril prostor za izobraževanje in izkušnjo varnosti e-skirojev

( 01.10.2019 )


Ljubljana, 30. september 2019 – A1 Slovenija  je v sodelovanju z AMZS Centrom varne vožnje in Policijsko upravo Ljubljana minulo soboto organiziral dogodek, namenjen ozaveščanju o varni vožnji z električnimi skroji. Na dogodku je kot odgovor na vprašanje varnosti e-skirojev postavil poligon, kjer so se udeleženci pod okriljem AMZS Centra varne vožnje na Vranskem preizkusili v varni vožnji in prejeli strokovne nasvete.

1 je z dogodkom Skira1ka ustvaril prostor, kjer osvešča, izobražuje in seznanja ljudi z varnostnim zornim kotom vožnje z e-skiroji. Kot odgovor na trenutno perečo temo varnosti e-skirojev v prometu je A1 v sodelovanju z AMZS Centrom varne vožnje na Vranskem postavil poligon, kjer so udeleženci prejeli strokovne odgovore na vprašanja, koristne nasvete in praktično izkušnjo varne vožnje z e-skiroji. Na prizorišču je bil na voljo tudi poligon za otroke z lažjimi ovirami, ki so jih otroci lahko varno premagovali z običajnim skirojem.
Prvo vseslovensko srečanje e-skirojev je na enem mestu združilo navdušence e-skirojev, strokovnjake s področja varne vožnje in ostale udeležence v prometu, s tem pa spodbudilo razpravo o tem, ali e-skiro predstavlja nevarnost ali pomaga reševati problem transporta v mestih. »Bliskovita rast priljubljenosti in trga lahkih elektrificiranih prevoznih sredstev pomembno vpliva na varnost v prometu za vse udeležence. Trenutno je po naših podatkih v Sloveniji v prometu več kot 10.000 električnih skirojev. V podjetju A1 smo kot strokovnjaki in hkrati prodajalci e-skirojev prepoznali problem varnosti in se zato odločili, da ustvarimo Skira1ko kot varen prostor, kjer se lahko problematiki posvetimo tako v teoriji kot tudi v praksi,« je ob tem povedal Lovro Peterlin, managing direktor A1 Slovenija.

Naraščajoče število prodanih in izposojenih električnih skirojev odpira številna področja, ki z zakonodajo še niso urejena. Statistika ljubljanske urgence razkriva, da je pri vožnji s skiroji le 4 % vseh obravnavanih poškodovancev nosilo čelado. Ob tem želi A1 spodbuditi zavedanje pomembnosti uporabe čelade in svetlobnih ter zvočnih signalov pri vožnji z e-skirojem.
Za odgovore na ključna vprašanja varnosti so poskrbeli predstavniki AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, predstavnik Policijske uprave Ljubljana Borut Božič in podjetje A1, ki je AMZS tudi podaril 10 pametnih čelad, s katerimi bo AMZS lahko opremil udeležence tečajev varne vožnje z e-skiroji v njihovi organizaciji.

Mag. Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS je ob dogodku izpostavil: »Izobraževanje voznikov in drugih udeležencev v prometu je eno najpomembnejših področij delovanja AMZS. Glede na to, da se v prometu vse bolj pojavljajo električni skiroji, električna kolesa, električne rolke in druge novosti, v AMZS ozaveščamo tudi o varni uporabi teh novih prometnih sredstev. Njihov največji doprinos je, da lahko na relativno kratkih razdaljah učinkovito nadomestijo tako osebni avtomobil kot javni prevoz. Lahko se uporabijo »multimodalno«, torej omogočajo začetek ali dokončanje poti na npr. mestni avtobus ali vlak ali kot nadomestilo peš prometa. A te prednosti se bodo na dolgi rok izkazale kot pozitivne le, če se bomo nova prometna sredstva naučili uporabljati na način, da bomo z njimi vozili varno, in če bomo uspeli doseči sožitje ter medsebojno spoštovanje med različnimi udeleženci v prometu. Spremembam na področju mobilnosti mora seveda slediti tudi zakonodaja, ki pa v tem trenutku zaostaja za skokovitim razmahom novih oblik mobilnosti. Le z ustrezno prilagojeno zakonodajo bodo ceste, kolesarske steze in pločniki tudi v prihodnje varni za vse udeležence v prometu. V AMZS bomo zato še naprej ozaveščali o novih oblikah mobilnosti ter izvajali in podpirali aktivnosti za njihovo čim bolj varno uporabo.«

»Ugotavljamo, da trenutna zakonska ureditev uporabe električnih skirojev, ni primerna. Glede na to, da električni skiro poganja motor, ne moremo govoriti o posebnem prevoznem sredstvu. Po trenutno veljavni zakonodaji, med »posebna prevozna sredstva« spadajo: invalidski vozički, otroška prevozna sredstva ter športni pripomočki in naprave, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro, kotalke, rolke, rolerji, smuči, sanke, otroško kolo, monokolo, motorne sani, miniaturna motorna vozila, gokart in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po zakonu, ki ureja motorna vozila. Posebna prevozna sredstva se smejo v cestnem prometu uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, pri tem pa njihovi uporabniki ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Zakon o pravilih cestnega prometa za posebna prevozna sredstva določa, da jih ni dovoljeno uporabljati na vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil. Izrecno pa je prepovedana uporaba v cestnem prometu vseh posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor, in ki presegajo hitrost gibanja pešcev. Torej tukaj se pojavi dilema, glede pravilne in varne uporabe električnega skiroja,« pa sporočajo s Policijske uprave Ljubljana.

Na Policiji zato dodajajo, morajo z upoštevanjem zakonskih načel cestnega prometa vsi udeleženci cestnega prometa ravnati tako, da poteka promet nemoteno, umirjeno in varno. S svojim ravnanjem ne smejo ovirati ali ogrožati drugih udeležencev cestnega prometa. Uporabniki električnih skirojev naj tako primerno poskrbijo za lastno varnost in varnost vseh ostalih – predvsem šibkejših udeležencev cestnega prometa (pešci - starejši ljudje, slepi, invalidi, otroci…). Za vožnjo naj, v kolikor je le mogoče, uporabljajo površine, namenjene kolesarjem, pri tem naj upoštevajo dovoljeno smer vožnje, v kolikor ni urejene »dvosmerne kolesarske steze«. Pri gibanju naj predvidevajo možne situacije, ki se lahko zgodijo, in način preprečitve le-teh. Posebno pozornost naj namenijo prečkanju vozišča po prehodih za pešce, saj vsi ostali vozniki motornih vozil, ki se približujejo prehodu za pešce, niso dolžni pričakovati na prehodu za pešce udeležencev, ki bi se gibali hitreje kot pešci (vozniki avtobusov in tovornih vozil imajo tudi slabšo preglednost iz vozil – mrtvi koti).

Uporabnikom predlagajo uporabo zaščitnih sredstev (čelada, ščitniki…), nošenje svetlih in vidnih oblačil, v jesenskem času, ki prihaja (krajši dnevi) pa tudi odsevnih oblačil oz. odsevnih dodatkov. Priporočena je uporaba svetlobnih sredstev (bela luč spredaj in rdeča zadaj – tudi mačja očesa. Opozarjajo tudi, da naj se na krmilo ne obeša težkih vrečk, torb (tovora), kar vpliva na ohranjanje ravnotežja.

Nadalje odsvetujejo vožnjo v dežju, predvsem pa naj udeleženci ne bi nosili različnih kapuc, ki bi prekrivale zorni kot oz. prekrivale oči. Enako velja za uporabo dežnika (spuščanje krmila, poškodovanje tretjih oseb z dežnikom in ustvarjanje drugih pogojev ki bi pripeljali do nesreče). Uporabnik naj se postavi v »kožo« vseh bližnjih udeležencev in skuša predvideti njihove reakcije na srečanje s skirojem.

Staršem svetujejo, da otrok do 14. leta ne puščajo samih v prometu, sploh če električni skiroji dosegajo hitrosti do 25 km/h (ali več…). Tudi če je vozna površina prazna, naj uporabnik prilagodi hitrost svojim sposobnostim in naj jih ne precenjuje.

 

NAZAJ