Nevarne priponke</br>v elektronski pošti Nevarne priponke</br>v elektronski pošti

Nevarne priponke
v elektronski pošti

Po statistiki finskega podjetja za informacijsko varnost F-Secure je bilo v letu 2016 nevarnih kar 80 % priponk v elektronski pošti.

Po nekajletnem zatišju so se po letu 2014 začele znova v večjem številu pojavljati priponke z nevarnimi datotekami. V zadnjem času se tako razpošiljajo različni izsiljevalski programi, ki ob odpiranju priponke s spleta prenesejo dodatne programe in zakriptirajo datoteke na računalniku uporabnika, ki je priponko odprl (nekateri pa tudi datoteke na diskih in spletnih storitvah, do katerih ima ta uporabnik dostop). Za dekriptiranje datotek izsiljevalci zahtevajo odkupnino, običajno v bitcoinih v vrednosti okoli 500 evrov.
Poleg priponk se v zadnjih mesecih pojavljajo tudi sporočila s povezavami na spletne strani, s katerih se prenese škodljiva datoteka.
 

Ne odpirajte priponk, ki jih ne pričakujete, tudi če so prišle od znanih pošiljateljev. Če gre za znanega pošiljatelja telefonsko preverite, ali vam je res poslal kakšno datoteko.

Osnovna pravila glede priponk in povezav so:

  • ne odpirajte priponk, ki jih ne pričakujete, tudi če so prišle od znanih pošiljateljev. Če gre za znanega pošiljatelja, po telefonu preverite, ali vam je res poslal kakšno datoteko
  • tudi če so priponke v obliki dokumentov (PDF, Word, Excel, PowerPoint), lahko vsebujejo kodo, ki se izvede. Tudi takih priponke ne odpirajte, niti ne klikajte na povezave in datoteke v takih dokumentih. Sploh pa ne klikajte na možnost »Omogoči makre«, ker s tem dovolite izvajanje kode;
  • ne klikajte na povezave, ki ste jih prejeli od neznanih ljudi (če se z miško postavite na povezavo, lahko preverite, kateri naslov se bo odprl – naslov je namreč lahko drugačen od tistega, ki je prikazan v besedilu);
  • naslov pošiljatelja je lahko ponarejen. Pogosto se pošiljatelji predstavljajo kot dostavna podjetja, banke, tudi kot slovenske finančne ustanove. Če zahtevajo od vas kakršnekoli podatke ali njihov vnos podatkov na neznanem spletnem naslovu, najprej po telefonu preverite, ali ne gre morda za prevaro;
  • redno izdelujte varnostne kopije pomembnih podatkov na zunanje naprave (ki niso stalno povezane na računalnik – razne oblačne rešitve za hranjenje datotek, zunanji diski in podobno).

 

A1 na svojih poštnih strežnikih blokira večino nevarnih priponk. Za dodatno zaščito lahko poskrbite z uporabo protivirusnih rešitev F-Secure in rešitev za oddaljeno arhiviranje podatkov iStor.