V zadnjem obdobju je vse več govora o projektih pametnih mest, ki so v vzponu tudi v Sloveniji. Napredne rešitve za prijaznejša, učinkovitejša in čistejša mesta v naše vsakdanje življenje prinašajo vrsto izboljšav, hkrati pa tudi tehnoloških izzivov. Eden izmed teh je gotovo varnost, o kateri morajo podjetja, ki se ukvarjajo s tovrstnimi rešitvami, razmišljati že na začetku. Pomena varnosti pri snovanju rešitev pametnega mesta se zaveda tudi A1 Slovenija, na katerega se zanaša vse več slovenskih občin.
Ko je leta 2017 revija Harvard Business Review napovedala, da bodo pametna mesta z vidika varnosti prava nočna mora, se ni popolnoma zmotila. Rešitve, ki prinašajo več učinkovitosti na področje upravljanja prometa, porabe energije in vode, komunalnih storitev in drugih, se za nemoteno delovanje zanašajo na široko mrežo senzorjev, tehnologij in medsebojno povezanih portalov za zbiranje podatkov. Vse te komponente morajo med seboj komunicirati in biti povezljive, posledično pa so izpostavljene kibernetskim napadom in zlorabam.
Letos naj bi bilo v internet stvari (IoT) v projektih pametnih mest povezanih 24,8 milijona naprav, leta 2025 pa naj bi ta številka že presegala 53,6 milijona naprav. Skladno s tem strokovnjaki pričakujejo, da se bo povečevalo tudi število kibernetskih napadov.
Varnost kot osnova rešitev pametnih mest
Medtem ko so ožičeni sistemi delno oteževali zlonamerno naselitev na komunikacijski kanal, radijska komunikacija napadalcem omogoča razmeroma enostaven vdor. Enako potencialno varnostno težavo imajo vse tehnologije brezžičnih komunikacij, a prednost tehnologij, kot so 2G, 3G, 4G in najsodobnejša 5G, je v tem, da je varnost pri njih vgrajena že v zasnovo. Gre za temeljno načelo, od katerega se v celularni tehnologiji ne odstopa. Razen redkih radijskih tehnologij, ki ponavadi niso široko razširjene v našem vsakdanjiku, je celularna tehnologija edina, ki je varnosti podredila celotno zasnovo ter je krovno regulirana s standardi in protokoli 3GPP (3rd Generation Partnership Project).
Varna komunikacija v internetu stvari bi morala biti glavna naloga podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem tovrstnih naprav. Že na začetku se morajo procesa lotiti odgovorno in upoštevati varnostne smernice na vsaki stopnji verige digitalnega sveta interneta stvari.
Izogibanje začetni naložbi na koncu pogosto stane več
Tehnološki izzivi v okoljih interneta stvari so marsikdaj težko rešljivi, zato sta še toliko bolj pomembna zaščita pred kibernetskimi napadi in izpolnjevanje varnostnih standardov. Vzpostavitev in vzdrževanje sistemov interneta stvari po visokih varnostnih standardih zahtevata določen vložek, a je ta zanemarljiv v primerjavi s škodo, ki jo lahko povzročijo kibernetski napadalci. Ti lahko z napadom pridobijo občutljive podatke, vplivajo na delovanje naprav ali si z napadom prisvojijo nadzor nad celotnim sistemom in za vrnitev zahtevajo visoke odškodnine.
Kibernetski napadi lahko ogrozijo ali ustavijo pomembne mestne storitve, kot sta oskrba z elektriko ali vodo. Tako so se lani na Floridi soočili z napadom na vodovodni sistem, v katerem so kibernetski napadalci vdrli v programsko opremo, ki nadzoruje kakovost vode, in to zastrupili s povišanjem ravni natrijevega hidroksida na stokrat višjo od običajne. Sledenje priporočenim varnostnim standardom je pri upravljanju in vzdrževanju sistema interneta stvari zato nujno. Uporabnikom, ki se ob tem še ne počutijo dovolj varne, je v omrežju A1 Slovenija na voljo tudi pristop ščitenja prometa prek virtualnih privatnih omrežij (VPN).
K večji varnosti rešitev pametnih mest lahko prispeva tudi uporaba licenčnega spektra, kot ga ponuja A1 Slovenija, ki zagotavlja večjo zanesljivost kot nelicenčni spektri. Na teh namreč nihče nima nadzora nad morebitnimi zlorabami.
A1 Slovenija je zanesljiv partner vpeljave pametnih storitev
A1 Slovenija že leta aktivno razvija rešitve za vpeljavo pametnih storitev v mesta in občine. Kot telekomunikacijski operater je odločilen za zagotavljanje povezljivosti naprav v razvoju rešitev za pametna mesta in skupnosti, ob tem pa ponuja še vrsto drugih rešitev za kakovostnejše delovanje mestnih storitev in življenje prebivalcev.
V zadnjih dveh letih, ko svoj razcvet doživljata novi tehnologiji, namenjeni izključno internetu stvari (NB-IoT in LTE-M), je A1 Slovenija pri razvoju IoT-naprav pomagal tudi mnogim razvojnim podjetjem v Sloveniji. Večina izmed njih se je prvič srečala z radijskimi komunikacijami, zato so se zanesli na večletne izkušnje partnerja na tem področju. S tem A1 Slovenija občutno pripomore k učinkovitejšemu razvoju IoT-naprav tudi z vidika varnosti.
Članek je bil objavljen na spletni strani pro.finance.si
Naslovna fotografija: Profimedia