Digitalni bonton in spoštljiva komunikacija  

Ko tipkamo sporočila na telefonu ali vidimo objave na družbenih omrežjih, včasih pozabimo, da se za vsakim uporabniškim imenom skriva pravi človek z resničnimi čustvi. Pravila lepega vedenja veljajo zunaj, v dolgi čakalni vrsti, v prometu in prav tako na spletu! Razlika je le v tem, da na spletu vse ostane zapisano.

Skoraj nobeno spletno nasilje se ne začne kot nasilje. Začne se kot šala v skupinskem klepetu, kot posnetek zaslona, poslan naprej, kot komentar o videzu, ki se je zdel duhovit. Raziskava Safe.si med mladostniki je pokazala, da sta najpogostejša razloga za negativna čustva na spletu izključenost iz skupine sošolcev na družbenih omrežjih in norčevanje – torej dve stvari, ki ju povzročitelj skoraj nikoli ne prepozna kot nasilje.

Zato digitalni bonton ni vljudnostna telovadba. Je najcenejša preventiva, kar je premoremo.

Kaj je netiketa?

Izraz netiketa pomeni bonton na internetu – preprosta pravila lepega vedenja v digitalnem prostoru. Ker na spletu ne vidimo obraza sogovornika in ne slišimo njegovega glasu, izgubimo večino informacij, iz katerih sicer razberemo ton. Ostane le besedilo, prejemnik pa manjkajoče dele nadomesti s svojo domišljijo – in ta je ob slabem dnevu pogosto pesimistična.

Sedem pravil digitalnega bontona 🛑

1. Pravilo tipkovnice. Preden pritisnete gumb za pošiljanje, se vprašajte, ali bi te besede prejemniku izrekli naravnost v obraz, v prisotnosti njegovih staršev. Če je odgovor ne, sporočilo izbrišite in ga napišite znova. Pri učiteljih je vprašanje: Ali bi to povedal/a na roditeljskem sestanku.

2. Pravilo zaslonske slike. Zasebni pogovor je zasebni pogovor. Posnetek zaslona nekoga drugega sporočila, poslan naprej v skupino, je ena najpogostejših in najbolj podcenjenih kršitev zaupanja na spletu. Ne gre za to, ali je vsebina zanimiva – gre za to, da je bila namenjena vam.

3. Ton je odgovornost pošiljatelja. Pisanje z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI v digitalnem jeziku pomeni kričanje. Uporabljajte običajne male črke, kratke stavke in po potrebi smeška, ki pojasni razpoloženje. A pozor: emoji lahko razjasni šalo, ne more pa popraviti žalitve. Nasmejan obraz za grdim stavkom stavka ne omili, ampak ga naredi pasivno-agresivnega.

4. Tuja podoba ni vaša last. Nikoli ne objavljajte fotografij, videoposnetkov ali zasebnih sporočil drugih ljudi brez njihovega izrecnega dovoljenja. To velja tudi za skupinske fotografije z zabave, za označevanje ljudi na neprijetnih posnetkih in za "smešne" fotografije sošolcev med poukom. Pravilo je preprosto: če je na fotografiji nekdo, ki ni videl, kako izgleda, ga vprašajte.

5. Preverite, preden delite. Govorice in lažne novice se širijo hitreje od popravkov. Preverjanje pred deljenjem ščiti vaš ugled in preprečuje paniko. Če vsebina vzbuja močno čustvo – jezo, strah, ogorčenje – je to razlog več za previdnost, ne manj: točno tako je zasnovana.

6. Skupinski klepet ni oder. Ne dodajajte ljudi v skupine brez vprašanja in ne ustanavljajte skupin, iz katerih je nekdo namenoma izpuščen. Namerna izključitev sošolca iz razredne skupine je ena najpogostejših oblik spletnega nasilja pri nas – in ena redkih, ki je storilci praktično nikoli ne prepoznajo kot nasilje. Če se v skupini začne norčevanje, je najmočnejše, kar lahko naredite, preprosto: "dajmo nehat".

7. Umetna inteligenca ni izgovor. Ustvarjanje predelanih slik sošolcev, učiteljev ali znancev ni šala in ni tehnična vaja. Več o tem v naslednjem poglavju

Ali ste vedeli, da se večina nesporazumov v klepetu zgodi zato, ker ne slišimo glasu sogovornika? Prijazen emoji, kot je nasmejan obraz ali dvignjen palec, lahko takoj popravi vzdušje v pogovoru!

Kaj pa če sem se zmotil jaz?

O tem se govori premalo. Vsak od nas je že poslal sporočilo, ki ga je čez pet minut obžaloval.

Dobro spletno opravičilo ima tri sestavine in nobene četrte: poimenuje, kaj ste naredili, prizna posledico in ne dodaja izgovora. "Oprosti, ker sem tvojo fotografijo poslal naprej. Ni bilo v redu in razumem, da ti je bilo neprijetno." Konec. Brez "ampak saj si se tudi ti", brez "saj sem se samo šalil", brez "če si se zaradi tega slabo počutil".

Beseda "če" v opravičilu izniči opravičilo.

Kadar je vsebina že v obtoku, se opravičilu doda dejanje: izbrišite objavo, prosite tiste, ki so jo prejeli, naj jo izbrišejo, in ne razlagajte naprej. Otroci se tega naučijo predvsem tako, da vidijo odraslega, ki se zna opravičiti.

Kako se na spletu ne strinjati

Nestrinjanje ni kršitev bontona – način nestrinjanja je lahko.

Tri stvari, ki delujejo. Odgovorite na trditev, ne na osebo: razlika med "to ne drži, ker …" in "seveda, ti pa se na to spoznaš" je celoten pogovor. Počakajte deset minut, preden odgovorite na nekaj, kar vas je razjezilo – v veliki večini primerov odgovora sploh ne boste več napisali. In kadar gre za nesporazum, prestopite v drug kanal: dva stavka po telefonu razrešita to, za kar bi v klepetu potrebovali uro in pol.

Kar pa ne deluje: dokazovanje, da ima nekdo v komentarjih pod objavo javnega profila narobe. Tega še ni uspelo nikomur.

Ali ste vedeli? Med najpogostejšimi oblikami spletnega nasilja, ki jih doživljajo slovenski mladostniki, je širjenje neresničnih govoric – v osnovni šoli 41 odstotkov, v srednji 38 odstotkov. Torej ne grožnje, ampak nekaj, kar se marsikomu zdi obrobno. Prav zato je pravilo "preveri, preden deliš" bistveno več kot vljudnost.

Kako lahko vsaka generacija prispeva k prijaznemu spletu?

Za otroke in mlade:

Tvoja naloga na omrežjih je širjenje pozitivne energije. Zapiši spodbuden komentar pod fotografijo prijatelja in se nikoli ne pridruži norčevanju v skupinskih klepetih. Če opaziš, da je nekdo izključen ali tarča zbadljivk, mu pošlji prijazno zasebno sporočilo in o dogajanju takoj obvesti odraslo osebo. Pravi spletni junaki so tisti, ki zaščitijo šibkejše.

Za starše:

Otroci natančno posnemajo naše vedenje. Preden na spletu objavite fotografijo svojega otroka, ga vprašajte za dovoljenje in mu s tem v praksi pokažite, kaj pomeni spoštovanje osebne meje. Redno in umirjeno se pogovarjajte o njihovih spletnih izkušnjah. Če težave rešujete brez groženj z odvzemom telefona, boste ostali njihova prva točka zaupanja ob spletnih stiskah.

Za učitelje:

Konflikti z družbenih omrežij se v šolske klopi prenesejo praktično vsakič. Najbolj deluje, če pravila nastanejo pred konfliktom in če jih napišejo učenci sami – ko sodelujejo pri postavljanju pravil, jih tudi bolj spoštujejo.

Predlog razrednega kodeksa, ki ga učenci dopolnijo in podpišejo:

1. V našo skupino ne dodajamo in iz nje ne izključujemo nikogar brez dogovora.
2. Posnetkov zaslona zasebnih pogovorov ne pošiljamo naprej.
3. Fotografije sošolca ne objavimo, dokler je ni videl in nam dal dovoljenje.
4. O videzu ne pišemo – ne slabo ne dobro.
5. Če se v skupini začne norčevanje, rečemo dovolj ali odidemo.
6. Kadar se ne strinjamo, odgovorimo na trditev, ne na osebo.
7. Ko naredimo napako, se opravičimo brez "ampak".

Za seniorje:

Starejši uporabniki imate življenjsko modrost, ki jo lahko prenesete na splet. Z zrelim in vljudnim komuniciranjem v komentarjih mlajšim pokažite, kako reševati nesoglasja na kulturen način. Preden s prijatelji delite šokantno opozorilo ali verižno sporočilo o nagradni igri, informacijo vedno preverite na uradnih portalih.

Pamet v roke, preden kliknemo! Lepa beseda lepo mesto najde – tudi na internetu. Z malo prijaznosti ter spoštovanja poskrbimo, da bo splet prijeten ter varen prostor za vse nas!

Brihtno vprašanje

Opazite komentar, ki ostro napada vaše prepričanje. V vas takoj zavre in najraje bi mu povedali svoje. Kako boste ravnali v skladu z digitalnim bontonom?

V jezi nemudoma odpišem z enako mero ostrih besed in poskusim avtorju dokazati, da nima prav. Spomnim se pravila tipkovnice in se odločim, da provokativen komentar preprosto ignoriram, ali pa nanj odgovorim povsem mirno in z argumenti.

Potrdi

Ta vsebina je zaklenjena

PrijavaUstvari račun