Kako ukrepati ob spletnem nasilju in varno komunicirati z neznanci?

Pametni telefoni in računalniki nam omogočajo neprestano povezanost, a včasih lahko na spletu naletimo tudi na neprijetne situacije. Morda prejmemo žaljivo sporočilo, nas v komentarjih nekdo napade ali pa nas na družbenem omrežju nagovarja popoln neznanec. Ne glede na to, ali ste najstnik, starš, učitelj ali senior, se s spletnim nasiljem lahko sreča prav vsak.

Vsaka druga osnovnošolka in vsak drugi osnovnošolec v Sloveniji je že doživel spletno nasilje. Raziskava Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, izvedena februarja 2024 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, je pokazala, da je vsaj eno obliko spletnega nasilja doživelo 65 odstotkov osnovnošolk in 55 odstotkov osnovnošolcev zadnje triade. Šest let prej je bil ta delež pri dekletih 55-odstoten in pri fantih 49-odstoten.

Kaj sploh šteje za spletno nasilje?

Marsikdo si pod spletnim nasiljem predstavlja le odkrito grožnjo. V resnici je veliko pogostejše nekaj bolj tihega. Spletno nasilje zajema vse od širjenja neresničnih govoric, žaljivih komentarjev in izključevanja iz skupin do ustvarjanja lažnih profilov ter širjenja zasebnih fotografij. Ker je splet dostopen ves čas, se žrtve pogosto počutijo ujete, kot da pred nasiljem ni pravega umika. Vendar rešitev vedno obstaja in začne se z ustreznim, preudarnim odzivom.

Med spletno nasilje sodijo tudi:

• izključevanje iz razrednih skupin na družbenih omrežjih ali v klepetalnicah,
• lažni profili in prevzem tuje identitete,
• doxing, zbiranje in javno razkritje osebnih podatkov,
• deljenje zasebnih ali intimnih posnetkov brez privoljenja,
• izsiljevanje z intimnimi posnetki, o katerem pišemo v posebnem poglavju spodaj,
• navezovanje stika odrasle osebe z otrokom z namenom spolne zlorabe (grooming).

Nič od zgoraj naštetega ni "samo šala na spletu". Pri teh oblikah gre za ravnanja, ki jih slovenski Kazenski zakonik obravnava kot kazniva dejanja.

Prvih 24 ur: pet korakov, ki naredijo razliko🛑

Ko opazite nasilje nad seboj ali kom drugim, ne čakajte. Ukrepajte po naslednjih pravilih:

1. Ne odgovorite in brez povračilnih ukrepov: Napadalci iščejo vašo reakcijo, jezo ali žalost. Ne vračajte žalitev, ne pojasnjujte se in ne grozite s policijo. Vsak odziv je gorivo, napadalec pa išče prav vašo reakcijo. To pa ne pomeni, da naj bo stvar s tem končana – "ignoriraj in bo minilo" v praksi ne deluje, ker nasilje na spletu ostane vidno tudi takrat, ko ga vi ne gledate več.
2. Zavarujte dokaze, preden karkoli izbrišete ali blokirate: Naredite posnetek zaslona, ki zajame uporabniško ime, povezavo do profila, datum in uro. Shranite celoten potek pogovora, ne le zadnjega sporočila – kontekst je pri prijavi pogosto pomembnejši od posamezne žaljivke. Posnetke shranite na drugo napravo ali v oblak, ne le v galerijo telefona.
3. Prijavite na platformi: Instagram, TikTok, Snapchat, WhatsApp, Discord in Roblox imajo možnost prijave pri vsakem posameznem sporočilu, komentarju in profilu. Prijava traja manj kot minuto in je najhitrejša pot do odstranitve vsebine.
4. Blokirajte. Šele zdaj. Blokada prepreči nadaljnji stik, hkrati pa vam po njej zgodovina pogovora pogosto ni več dostopna – zato je korak dva pred njo.
5. Povejte nekomu še isti dan. Mladi naj se obrnejo na starše, razrednika ali šolsko svetovalno službo. Če to ni mogoče, je na voljo anonimni TOM telefon na številki 116 111. Odrasli pa lahko v hujših primerih pomoč poiščejo pri ustreznih institucijah ali podajo prijavo na portalu Spletno oko.

Česa ne počnite: Ne obljubljajte otroku, da "nikomur ne boste povedali" – tega ne boste mogli izpolniti, če gre za kaznivo dejanje. Ne zahtevajte, da vam otrok izroči telefon kot kazen. Ne pišite napadalčevim staršem sami, preden se pogovorite s šolo. Ne izbrišite spornih sporočil, dokler nimate dokazov.

✨ Ali ste vedeli, da večina družbenih omrežij uporablja umetno inteligenco za samodejno zaznavanje sovražnega govora? Vendar AI ne opazi vsega (zlasti v slovenščini), zato je vaša prijava še vedno najmočnejše orodje za odstranitev škodljivih vsebin! 🤖🛡️

Kako se zaščititi in ohraniti varnost? 🛡️

• Za otroke in mlade:

Oseba na drugi strani zaslona je lahko povsem drugačna od tiste na profilni sliki. Nikoli ne delite pravega imena, naslova, imena šole ali fotografij z nekom, ki ga poznate le s spleta.

Nekaj signalov, da nekaj ni v redu: sogovornik hitro predlaga prehod na drugo aplikacijo ali zasebni klepet, zelo hitro postane zelo prijazen in vas obsipa s pohvalami, sprašuje po vaši starosti in po tem, kdaj ste sami doma, prosi za fotografije ali pošlje svoje, in vztraja, da naj to ostane skrivnost med vama. Zahteva po skrivnosti je najzanesljivejši opozorilni znak, ki obstaja. Odrasla oseba, ki od otroka zahteva skrivnost, ni prijatelj.

Če se to zgodi, prekinite stik in povejte odrasli osebi, ki ji zaupate. Ne izbrišite pogovora

• Za starše:

Vaša prva reakcija odloči, ali vam bo otrok povedal tudi naslednjič. Trije stavki, ki delujejo: "Hvala, da si mi povedal." "Nisi naredil nič narobe." "To bova rešila skupaj, nič ne bom naredil brez tebe."

Ne grozite z odvzemom telefona. Prav strah pred to kaznijo je eden glavnih razlogov, da otroci nasilje raje zamolčijo – s čimer odvzem telefona postane kazen za žrtev, ne za storilca.

Podatek, ki ga velja poznati: Fantje spletno nadlegovanje najpogosteje doživljajo s strani oseb z njihove šole, dekleta pa pogosteje s strani ljudi izven šolskega prostora. Če gre za sošolce, je pot prek šole; če gre za neznance, je pot prek platforme in policije.

• Za učitelje:

Spletno nasilje se skoraj vedno prelije v razred in obratno. Kadar zaznate primer, ne improvizirajte: zabeležite, kaj ste videli in kdaj, obvestite šolsko svetovalno službo in ravnatelja ter ravnajte v skladu s šolskim protokolom ob zaznavi nasilja. Kadar gre za grožnje, intimne posnetke ali lažne profile, gre za sum kaznivega dejanja in šola o tem obvesti starše in policijo.

Pri preventivi deluje predvsem redno in kratko: nekaj minut pogovora o digitalnih sledeh vsak mesec zaleže bolj kot ena velika delavnica na leto.

• Za seniorje:

Na družbenih omrežjih in e-pošti pogosto krožijo lažni profili, ki se pretvarjajo, da so stari znanci ali osamljene osebe, ki iščejo stik. Nikoli ne nakazujte denarja neznancem in ne delite osebnih dokumentov preko spletnih klepetov.

Internet je prostor neskončnih priložnosti, učenja in povezovanja. Čeprav lahko v njem občasno naletimo na neprijetne izkušnje ali zlonamerne posameznike, imamo v rokah vsa potrebna orodja, da se učinkovito zaščitimo.

Ali ste vedeli? Spletno nasilje pusti sledi tudi v šoli. Med dekleti, ki so ga doživele, jih je 14 odstotkov poročalo o šolskih težavah – niso se mogle učiti ali si niso upale v šolo – 8 odstotkov pa o zdravstvenih in telesnih težavah. Med fanti je slika drugačna: polovica jih je odgovorila, da jim je bilo vseeno, 31 odstotkov pa se jim je zdelo smešno. Safe.si ob tem opozarja, da fantje spletno nadlegovanje pogosto normalizirajo in ga jemljejo kot nekaj običajnega. Prav to je razlog, zakaj nasvet "ne meni se za to" ni dovolj.

Kdaj spletno nasilje postane kaznivo dejanje? 🛡️

To vprašanje se najpogosteje pojavi prepozno – ko je nekdo že dolgo tiho. Zato ga postavimo takoj.

Med kazniva dejanja, ki lahko pridejo v poštev pri spletnem nasilju, spadajo zalezovanje (134.a člen KZ-1), grožnja (135. člen), neupravičeno slikovno snemanje (138. člen), nedovoljena objava zasebnih pisanj (140. člen), zloraba osebnih podatkov (143. člen), kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, izsiljevanje (213. člen) ter javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti (297. člen).

Nekaj primerov, ki se v šolah dejansko dogajajo:

• Lažni profil sošolke ali učiteljice. Prevzem identitete druge osebe je opredeljen v 143. členu KZ-1, ki se obravnava kot kaznjivo dejanje.
• Grožnja z objavo posnetkov v zameno za denar ali dodatne fotografije. Sodi pod 135. člen (grožnja) in 213. člen (izsiljevanje).
• Doxing. Zbiranje in razkritje osebnih podatkov spada pod 143. člen, pri objavi zasebne komunikacije pa tudi pod 140. člen.

Pomembno za starše najstnikov: kazenska odgovornost se začne pri štirinajstih letih. Mlajši otrok na sodišču ne bo sankcioniran, bo pa primer obravnaval center za socialno delo.

Ko gre za intimne posnetke

To je scenarij, ki žrtev najpogosteje potisne v paniko in molk – in prav zato mu namenjamo posebno pozornost.

Izsiljevanje z intimnimi posnetki, ki ga poznamo tudi pod izrazom sextortion, je oblika spolnega izkoriščanja, pri kateri nekdo grozi, da bo razširil intimne posnetke, če mu žrtev ne priskrbi novih posnetkov, denarja ali drugih uslug. Če žrtev zahtevo izpolni, storilec praviloma nadaljuje z novimi zahtevami. Najstnice so pogosteje prisiljene v izdelavo novih posnetkov, najstnike pa storilci pogosteje izsiljujejo za denar, pri čemer gre lahko tudi za organizirane kriminalne združbe.

Če se to zgodi:

• Ne plačajte in ne pošljite ničesar več. Izsiljevanje se s plačilom ne konča – ko žrtev preneha nakazovati, izsiljevalec spet grozi z objavo.
• Takoj in v celoti prekinite komunikacijo. Ne pokažite stiske; storilci jo izkoristijo.
• Shranite vse dokaze – posnetke zaslona, celoten potek pogovora, uporabniška imena in povezave do profilov na vseh omrežjih, kjer je storilec nastopal.
• Prijavite. Policiji na najbližji policijski postaji ali na številko 113. Pri mladoletnih osebah je mogoča tudi anonimna prijava na prijavni točki Spletno oko. Pri odstranjevanju posnetkov pomaga SI-CERT na naslovu cert@cert.si.

Kaj pa če ste samo priča?

Večina mladih spletnega nasilja ne doživlja, ampak ga vidi. In prav opazovalci so tisti, ki lahko največ spremenijo – tudi zato, ker je javno posmehovanje brez občinstva veliko manj privlačno.

Če vidite, da nekdo doživlja nasilje:

• Ne delite naprej in ne komentirajte – tudi smeško pod objavo je udeležba.
• Pišite žrtvi zasebno. Preprost stavek "videl sem, to ni v redu, si okej?" je pogosto prvi, ki ga ta dan dobi.
• Prijavite vsebino, tudi če ni namenjena vam. Prijave so anonimne.
• Povejte odrasli osebi, kadar gre za grožnje, intimne posnetke ali če se stanje ponavlja.

Kam po pomoč

• TOM telefon (anonimno, za otroke in mlade): 116 111
• Policija: 113
• Spletno oko – prijava posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora: info@spletno-oko.si
• SI-CERT – pomoč pri spletnih incidentih in odstranjevanju vsebin: cert@cert.si
• Safe.si – gradiva za otroke, starše in učitelje: safe.si
• Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik: 116 123

Brihtno vprašanje

Na družbenem omrežju prejmete sporočilo od popolnega neznanca, ki vas žali. Kateri je najboljši prvi odziv na takšno situacijo?

Na sporočilo ne odgovorim. Takoj naredim posnetek zaslona (screenshot) za dokaz, profil blokiram in o dogodku obvestim osebo, ki ji zaupam.Takoj mu odpišem z enako ostrimi besedami, nato pa sporočilo izbrišem, da ga ne bi več videl in se z njim obremenjeval.

Potrdi

Ta vsebina je zaklenjena

PrijavaUstvari račun